»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več. Po Annini smrti je postala votla, spremenila se je v velikansko sobo odmevov.«
»Enkrat je takole k meni, ko sem kopal grob za Salema Bičakcija, ki ga je ostrostrelec dohitel na dvorišču, prišel neki ameriški novinar, o meni je slišal, da sem dolgo živel v Kaliforniji, da sem videl svet, da znam jezik in poznam ljudi, zdaj pa da spet delam kot grobar, pa se mu je zdelo, da bi mu jaz lahko povedal, kaj je bilo z ljudmi v Sarajevu.«
»Vsaka generacija potrebuje svojo književnost, književnost, s katero se lahko istoveti in ob kateri ima občutek, da njena literarna dela pripovedujejo o svetu bralk in bralcev.«
»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost. Najbolj obzirni ljudje so jim očitali lahkovernost in trmo. Za vse druge je bilo to očitno sleparstvo, spletka, zasnovana za izkoriščanje javnega strahu.«
»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika. Je vedel, da je za vsako stvar potreben čas: morala se je razviti trdna demokracija 21. stoletja.«